Junija so se nadaljevala negativna gibanja, ki so se začela maja. Po eni strani so bile razmere na borzah veliko manj turbulentne kot maja, čeprav v evrih ne izgleda tako. Kot smo omenili že prejšnji mesec, je takrat padanje evra nagradilo vlagatelje v globalne portfelje, saj je svetovni delniški indeks MSCI AC World v dolarjih izgubil 9,5 %, v evrih pa le 2,3 %. Ta mesec si je evro opomogel, za razliko od maja (-7,4 %) je tokrat izgubil le pol odstotka proti dolarju. Zato pa so rezultati v evrih za MSCI AC World ta mesec -2,8 %, torej pol odstotne točke slabši od prejšnjega meseca. Negativni so tudi vedno nižji nivoji delniških indeksov. V juniju so namreč šli pod podporne nivoje, ki so bili za S&P 500 na 1.050 točkah. In tako se je precej jasno izoblikoval trendni kanal navzdol. Do kod lahko gre? Če se bo gospodarska situacija v svetu poslabševala, bomo spet brali o novih kataklizmah in poslušali napovedi o novih najnižjih vrednostih v primerjavi z marcem 2009. Trenutna realna vrednost ameriškega delniškega indeksa S&P 500 je po nekaterih izračunih okrog 900, kar bi trenutno pomenilo, da je indeks za dobrih 10 % precenjen.

V primeru, da se bo tok negativnih novic iz ZDA nadaljeval (padanje kazalcev gospodarske aktivnosti, nadaljevanje padanja cen nepremičnin, povečevanje brezposelnosti), bodo indeksi zagotovo močno odreagirali. Seveda to ne bo prizadelo dolgoročnih vlagateljev, saj zgodovina kaže, da so povprečni letni donosi na delnice med 8 in 10 % in se gibanja navzdol in navzgor v daljšem obdobju izravnajo v omenjeno stopnjo rasti. Vlagatelji, ki nameravajo svoj denar uporabiti v časovnem obdobju, krajšem od pet let, pa bi v takšnih časih imeli bolje strukturiran svoj portfelj v skladih, ki so vsaj uravnoteženi med delnicami in obveznicami. S krajšanjem ročnosti pa morajo povečevati delež obveznic v naložbenem portfelju. Ilustracijo najslabšega možnega izida dobro ponazarja kriza iz 2008-2009, npr. obvezniški sklad Gama je leta 2008 dosegel 3,9-% donos, leta 2009 pa že 4,3-%. Torej v prihodnje lahko pričakujemo, da se bo dolgoročno varčevanje še naprej obrestovalo, če smo le tveganost portfelja prilagodili času, ko bomo denar potrebovali.

Prispevek je objavljen v julijski številki PROvlagatelja.