In končal na 1.230 točkah. Takšno je sredinsko mnenje 52-ih upravljavcev in finančnih strategov, ki so sodelovali v Reutersovi anketi.

Kaj nam pove takšen podatek? Popolnoma nič. Vrednost indeksa konec leta namreč skoraj zagotovo ne bo 1.230 točk in tega se vsi dobro zavedamo. Kljub temu lahko takšen članek sproži vrsto različnih odzivov. Samo nekaj možnosti:

• »Jupi! Delnice bodo rasle. Od svojega portfelja si lahko obetam solidne donose!«
• »Aha! Večina analitikov je optimistična in ker se analitiki večinoma motijo, bodo torej trgi padli! Še dobro, da sem pravočasno prodal!«
• »Amaterji! Tipčki ne vedo ničesar! Saj je vendar kristalno jasno, da smo tik pred drugim polčasom recesije!«
• »Kakšna neumnost! Trgi se gibljejo naključno in jih je nemogoče napovedovati. ETF-i so najboljša izbira na dolgi rok!«

V resnici sicer sodelujoči v anketi zelo verjetno razmišljajo povsem drugače, v okviru verjetnostnih porazdelitev. Glede na zgodovinske podatke lahko morda s 60-odstotno verjetnostjo pričakujemo rast indeksa. Z upoštevanjem različnih spremenljivk (premije za tveganje, indeksi zaupanja potrošnikov in drugih) se ta številka lahko nekoliko spremeni, toda na koncu nam še vedno ostane scenarij, ki mu pripišemo določeno verjetnost. Naložbene odločitve sprejemamo na podlagi ocen verjetnosti različnih razpletov, ne pa s pomočjo točnih napovedi. Vseskozi se zavedamo, da bo prihodnost dosti bolj čudna kot si v tem trenutku sploh lahko predstavljamo.

Točne številke so rezervirane za vprašanja novinarjev, ki pišejo članke za nezahtevno publiko. Z vidika resnega vlagatelja so takšne napovedi vsaj tako neuporabne kot čaji za hujšanje. Ena sama številka nam ne pove nič o tem, kakšno tveganje sprejemamo. Molči o možnostih katastrofične izgube. Ne da nam vedeti, kakšne so alternative naložbam v delnice. Seveda je vse to preširoka tema za kratek časopisni članek. Toda zavedajmo se, da nam ta ne da niti tistega, kar v naslovu obljublja: ne pove nam, kako se bodo gibali delniški trgi. Tega ne zna povedati nihče, niti 52 vrhunskih strokovnjakov.

Zato ima večjo uporabno vrednost članek, ki govori o navidez precej bolj nerealnih ekstremnih scenarijih. Naprimer ta prispevek o Robertu Prechterju, ki v naslednjih letih napoveduje padce nekaterih delniških indeksov za 90 odstotkov in več. Ravno tako vsi vemo, da se kaj takšnega najverjetneje ne bo zgodilo (četudi je misel na kaj takšnega zelo žgečkljiva). Kljub temu pa lahko prisluhnemo njegovim argumentom in poskušamo najti luknje v njih. Ob tem bomo prisiljeni preveriti svoje predpostavke, strukturo svoje naložbene zgodbe in naše predstave o tveganju. Takšen razmislek pa je za vsakega vlagatelja osnovni del miselne higiene in predpogoj za dosego osebnih naložbenih ciljev.

Viri: