Konvencionalna finančna modrost naložbe deli na tvegane in varne. Delnice so tvegane, ker njihova vrednost na borzi niha skupaj z razpoloženjem manično depresivnega bolnika z imenom »Mr. Market«, kar lahko privede do izgube večjega dela vloženega zneska. Na drugi strani naložbenega spektra se bohotijo depoziti in državne obveznice, trdnjave stabilnih donosov, ki jim nobena kriza ne more do živega. Pri njih je izplačilo vloženega zneska skupaj s pripadajočimi obrestmi tretja najbolj gotova stvar v življenju, takoj za smrtjo in davki. Marsikateri vlagatelj je zadovoljen, da ima svoje prihranke pospravljene »na varnem« in se ni pustil zapeljati delniškim sirenam.
Varnost seveda v tem primeru pomeni ohranjen prvotni znesek. Deset tisočakov bo ostalo deset tisočakov. Nihče nam jih ne bo ukradel. Ne bodo izginili v prahu sesute naložbene hipoteze. Če smo se odločili, da tega denarja ne porabimo takoj, ga bomo pač čez nekaj let.
A obstaja tudi vrsta nevarnosti, pred katero z depozitom niste zavarovani. Danes vam deset tisočakov kupi soliden rabljen avto. Kdo vam garantira, da bo čez pet let še vedno tako? Nihče. Če v vmesnem času izbruhne visoka inflacija, vam garancija nominalnega zneska ne bo kaj dosti koristila. Vaša banka vam bo res izplačala 10.000 EUR, ki pa jih boste v celoti odšteli za majico z napisom »Moj centralni bančnik je šel tiskat denar in vse kar sem lahko kupil za 10 let prihrankov je ta usrana majica«.
Kako verjetna je visoka inflacija? Zelo malo, če sodimo po izkušnjah razvitih držav v zadnjih nekaj desetletjih. Večina modelov za napovedovanje gospodarstva (in oblikovanje monetarne politike) črpa svoj navdih iz preteklih podatkov, zato tudi ni pričakovati, da bo inflacijo kdo napovedal, vsaj ne kakšna ugledna institucija. Mislimo, da delovanje gospodarstev razumemo dovolj, da bomo takšno tveganje lahko obvladali. Prepričani smo, da imajo centralne banke na voljo dovolj sredstev, da takšno nevarnost zatrejo v kali. Vendar to še ne pomeni, da nas inflacija ne more presenetiti, tako kot nas je presenetilo skorajšnje sesutje finančnega sistema. Ne bi bilo prvič.
Nihče ne ve, kolikšna je verjetnost, da cene življenjskih potrebščin podivjajo kot trop slonov pred mišjo luknjo. Vemo pa, kakšne bodo posledice takšnega dogodka. Naši bančni depoziti in obveznice bodo vredni manj, medtem pa bodo realne oblike premoženja postale bolj cenjene. Kako bolj cenjene, bo odvisno od tega ali bomo videli 10, 20 ali 50 in več odstotno rast cen.
Če že ne moremo napovedati takšnih izrednih dogodkov, pa se pred njimi lahko zavarujemo tako, da ne nosimo vseh jajc v eni košari. Definicija »ene košare« je v tveganju. Če ena košara pade se bodo zlomila vsa jajca v njej. Če pade inflacijska košara, se bodo zlomili depoziti in obveznice (vsaj tiste brez inflacijske klavzule). Naravna zaščita pred tovrstnim tveganjem so delnice podjetij z realnim premoženjem, delniški skladi, nepremičnine in plemenite kovine. Ugodno je tudi, če imate kredit po nominalni obrestni meri, vendar je ta lahko tudi zelo neugoden v primeru deflacije. Zavarovanje pred eno obliko tveganja v finančnem svetu pogosto pomeni sprejemanje druge oblike. Če imate ves denar v depozitih, vezanih po nominalni obrestni meri za obdobje večih let, to ne pomeni, da ste popolnoma varni, temveč da svoje življenjske prihranke stavite na neinflacijsko makroekonomsko okolje, torej na nadaljevanje gospodarskega statusa quo. Ali si v obdobju desetodstotnih proračunskih primankljajev upate sprejeti to stavo?