Gospodarstvo

FED je z željo po inflaciji dejansko povišal življenjske stroške gospodinjstev, obrestni prihodki gospodinjstev pa so se znižali za dve tretjini! Zanimiv je tudi nivo inflacije, ki jo računajo ameriški uradniki, saj so na njega vezani socialni transferji – to je tudi eden izmed razlogov za upad standarda tistih, ki živijo izključno od socialnih transferjev.

Predsednik ECB Trichet je ta teden uporabil svojo municijo in povzročil impresivno rast cen španskih in italijanskih obveznic. Vprašanje pa je, če bo ta intervencija učinkovita in bo na dolgi rok preprečila eskalacijo evropske dolžniške krize.

Italijanski pisatelj Luigi Barzini je napisal, da je Italija nestabilna že vse od 4.septembra 476, ko je zadnjega rimskega cesarja Romulusa Augustusa odstavil germanski poglavar Odoaker. Ideja, ki jo je hotel izraziti Barzini je, da so Italijani navajeni na takšne razmere.

Tujci pa so trenutno kar pošteno zaskrbljeni in jih skrbi predvsem  sposobnost Italije, da financira svoj 1,9 bilijonski dolg, ki predstavlja kar 119% BDP-ja. Pred kratkim so investitorji začeli dvigovati italijanske stroške zadolževanja na nivoje, ki bi, če bi trajali dalj časa, uresničili strahove, zaradi katerih je do dvigov prišlo, saj vsaka odstotna točka povišanja zahtevane donosnosti doda 1% BDP-ja italijanskim stroškom servisiranja dolga.

Zadnje čase v gospodarskem svetu težko spregledamo vedno več posameznih makroekonomskih indikatorjev, kjer prihaja do negativnih presenečenj, objavljene številke pa vedno bolj zaostajajo za pričakovanji. Konkretno iz ZDA: trg dela in visoka stopnja nezaposlenosti, prodaja na drobno, nepremičninski trgi, nekateri vodilni indikatorji, med katerimi najbolj izstopa največji mesečni padec industrijske proizvodnje v 27 letih...

Evropska periferija se utaplja v dolgovih. Po Grčiji in Irski je pomoč prejela tudi Portugalska. Težave s prevelikim dolgom imajo tudi Španija, Belgija in Italija. Vse glasnejše postajajo govorice, da je to začetek konca skupne valute.

Za nami je marec, ki je prinesel prve letošnje pretrese na borzah, ki so bili posledica potresa 9. stopnje na Japonskem in nuklearne nesreče, ki je sledila. Tako je svetovni delniški indeks S&P Global 1200 v prvi polovici marca izgubil več kot 7 % v evrih, nato pa mesec zaključil na -3,8 %.

Glede na precej odprtih kriznih žarišč po svetu se trgi pravzaprav držijo presenetljivo dobro...