Na trgih

Prvi dnevi novembra so pokazali, da je samo pričakovanje rešitve evropskega problema veliko bolj pozitivno vplivalo na trg kot sama rešitev. Npr. zahtevan donos na enoletni grški dolg je v enem tednu zrasel s 144 % na 212 %, v vmesnem času pa je bila objavljena »rešitev«! Trg očitno ne verjame v 50-% odpis grškega dolga, s čimer naj bi se »vsi« strinjali...

pišem ti prvič. Hvala, ker si že v svojem prvem nastopu znižal evrsko ključno obrestno mero za 0,25%. Čeprav so vsi presenečeni, tvojo potezo vsi odobravajo. Najbrž tudi tvoj predhodnik Jean Trichet. Ne glede na to, kar si kdo o tebi in vsem skupaj misli, mene zanima predvsem višina šest mesečnega euriborja, na katero je vezan moj mesečni obrok za kredit. Če se ti bo v prihodnje zdelo, da evropskemu gospodarstvu grozi zastoj, ti kar znižaj obrestno mero še bolj. Ker vem, da bo prišel čas, ko boš moral zapreti pipico (upam, da ne prehitro!), bom to razumel, saj hočem, da so tudi moji prihranki za pokojnino varni. A seveda takrat ne pretiravaj, ne prek 5% in ne predolgo. No pa kaj bi že zdaj o tem, takrat boš ti svoj mandat že končal in užival svojo pokojnino...

Včeraj je bil na Bloombergu objavljen članek, ki je izpostavil, da je razlika med indeksom implicirane volatilnosti za delnice z manjšo tržno kapitalizacijo oziroma za Russell 2000 (RVX) in indeksom implicirane volatilnosti za S&P 500 (VIX) dosegla najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih, kar predstavlja 3. najvišjo vrednost od začetka izračunavanja RVX indeksa (2. januar 2004) in sicer 12,60.

Na kratko to pomeni, da morajo vlagatelji za zavarovanje pred padci Russell 2000 v primerjavi s S&P 500 odšteti 92% več kot pa v povprečju v zadnjih 7 letih in pol. Z drugimi besedami, vlagatelji vidijo več tveganja za delnice z manjšo tržno kapitalizacijo kot pa za delnice z večjo tržno kapitalizacijo, ki sestavljajo indeks S&P 500.

Po tednih “boja” za naslov največjega ameriškega podjetja po tržni kapitalizaciji je tehnološko podjetje Apple v septembru odločno prehitelo dolgoletnega nosilca tega naslova naftnega velikana Exxon Mobil...

Na začetku poletja smo bili precej optimistični, prvi dnevi avgusta pa so prinesli močne dnevne padce, ki jih za ta običajno mirni poletni mesec nismo pričakovali. Za primerjavo z letom 2008, takrat je bilo za nami večletno obdobje rasti, trgi so bili pregreti, potrošniki in podjetja močno zadolženi, cene nepremičnin nevzdržno visoke in smo obrat navzdol pričakovali. Tako je bilo bolj vprašanje časa, kdaj bo do njega prišlo. Sredi leta 2011 se nahajamo sredi gospodarskega okrevanja po krizi (sicer okrevanje v Sloveniji občutimo manj kot npr. v Nemčiji ali Švici). Ob trenutnih dogajanjih in ekonomskih podatkih se zato moramo vprašati, ali smo na pragu nove recesije ali pa je to popotresni sunek, ki bo izzvenel...

Delniški trgi so v zadnjih mesecih, še posebej v mesecu avgustu, doživeli padce, ki zelo spominjajo na obdobje jeseni 2008, ko smo bili priča propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers. Glavni razlog pesimizmu med vlagatelji so zadnji makroekonomski podatki, ki nakazujejo, da so ZDA in Evropa zelo blizu novi recesiji in to v času, ko se zdi, da je politika nezmožna stimulirati gospodarstva. Še posebej je to očitno v evroobmočju, kjer je vsak ukrep evropske politike sprejet s padci na delniških trgih.