Na trgih

Če zgodovino indeksa S&P 500 razdelimo v štiriletne cikle, opazimo močan sezonski učinek. V povprečju namreč celotna rast indeksa izvira iz tistega dela cikla, ki ustreza drugi polovici predsedniškega mandata v ZDA. Obdobje najhitrejše rasti se začne oktobra drugega leta po volitvah in traja eno leto. Trenutni ameriški predsednik Barack Obama bo v to sladko bikovsko fazo stopil čez mesec in pol.

Teorija predsedniškega cikla pravi...

»Dr. Doom« Roubini v današnjih Financah ponovno slika nevihtne oblake na obzorju. V ZDA vidi rast brezposelnosti, nov zdrs stanovanjskih nepremičnin in težave bank. V Evropi samozavestno napoveduje upad borznih trgov, kljub temu, da track record njegovih borznih napovedi njegovim gospodarskim uvidom ne seže niti do gležnjev. Tudi Azija nas ne bo rešila in recesiji z dvojnim dnom se bo težko izogniti.

Če je bil Roubini v svojih pesimističnih napovedih pred zadnjo recesijo skoraj tako osamljen kot razumno porabljen evro v grškem proračunu, ima tokrat precej večjo družbo. Celo Ben Bernanke, sicer optimist po službeni dolžnosti, je ameriškemu kongresu razložil, da so gospodarski izgledi »nenavadno negotovi«. Centralni bančniki zelo previdno izbirajo svoje besede in kakšna še bolj črna napoved iz njegovih ust bi že mejila na čudež...

Junija so se nadaljevala negativna gibanja, ki so se začela maja. Po eni strani so bile razmere na borzah veliko manj turbulentne kot maja, čeprav v evrih ne izgleda tako. Kot smo omenili že prejšnji mesec, je takrat padanje evra nagradilo vlagatelje v globalne portfelje, saj je svetovni delniški indeks MSCI AC World v dolarjih izgubil 9,5 %, v evrih pa le 2,3 %. Ta mesec si je evro opomogel, za razliko od maja (-7,4 %) je tokrat izgubil le pol odstotka proti dolarju. Zato pa so rezultati v evrih za MSCI AC World ta mesec za 2,8 % slabši od prejšnjega meseca. Negativni so tudi vedno nižji nivoji delniških indeksov. V juniju so namreč šli pod podporne nivoje, ki so bili za S&P 500 na 1.050 točkah. In tako se je precej jasno izoblikoval trendni kanal navzdol. Do kod lahko gre? Če se bo gospodarska situacija v svetu poslabševala, bomo spet brali o novih kataklizmah in poslušali napovedi o novih najnižjih vrednostih v primerjavi z marcem 2009. Trenutna realna vrednost ameriškega delniškega indeksa S&P 500 je po nekaterih izračunih okrog 900, kar bi trenutno pomenilo, da je indeks za dobrih 10 % precenjen...

Na indeksu S&P 500 spremljamo šolski primer delovanja podpornih in odpornih nivojev. Podpora je v tem primeru dno februarske korekcije (rdeča vodoravna črta), odpor pa 200-dnevno drseče povprečje (rumena črta). Indeks skače med enim in drugim kot žogica za ping pong.

Vir: Bloomberg (klikni na sliko za povečavo)

Svetovni delniški trgi so sredi preteklega tedna vstali od mrtvih. Vse regije so nadaljevale z odbojem. Na indeksu S&P 500 je vsaj za zdaj vzdržala tehnično izredno pomembna linija na 1.040. 

Na obvezniških trgih poteka konsolidacija tik pod vrhom izpred konca meseca maja.

Surovinski trgi so pretekli teden imeli lep odboj – porast cene bakra je bil na tedenski ravni najvišji v zadnjih treh mesecih, znašal je 9%. Tudi cena surove nafte je na tedenski ravni občutno porasla, in sicer za 8%.

Indeks strahu VIX se je spustil za 21%, vendar je še vedno visoko in znaša 29 točk. Da bi lahko mirneje spali ga želimo imeti pod 20.

Med valutami kratkoročno peša moč ameriškemu dolarju, evro se je odbil od dna v preteklem tednu in je 2,7% višje – verjetno le do novih negativnih novic. Zlato se sveti tudi v teh časih in nadaljuje svojo pot navzgor, trend ostaja nespremenjen. V zadnjih petih delovnih dnevih je pridobilo 2%.

Na finančnih trgih prevladuje mnenje, da dramatično fiskalno krčenje v Evropi in spremenjeni pogoji zadolževanja določenih članic EU ne bodo ogrozili globalnega okrevanja. Določeni dokazi ne kažejo v to smer saj je industrijska proizvodnja v Veliki Britaniji na mesečni ravni v aprilu upadla za 0,4%, medtem ko so ekonomisti pričakovali 0,5% rast! Na drugi strani imamo rast kitajskega izvoza za 50%, dvig obrestnih mer v Novi Zelandiji ter pozitivne spremembe na trgu delovne sile v Avstraliji. Kljub temu moramo biti pozorni na »razpoke« v svetovnem gospodarstvu. Kitajski podatki - inflacija je v tem mesecu zrasla iz 2,8% na 3,1%, rast industrijske proizvodnje se je upočasnila iz 17,8% na 16,5%. Zavedati se moramo, da je bila Kitajska tista, ki je konec leta 2008 s svojimi ekonomskimi in monetarnimi ukrepi zagnala svetovno gospodarstvo iz recesije s svojimi nakupi surovin po vsem svetu...

Kljub vsem naporom vlad in centralnih bank predvsem v Evropi, pa tudi drugje po svetu, se je maja negotovost na finančnih trgih bistveno povečala. Ko je bila v ospredju Grčija in se je situacija dramatično slabšala, so monetarne oblasti v evroobmočju začele streljati s težko artilerijo. Pravzaprav so najavili neomejeno podporo državam »članicam« PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija) v smislu tega, kar lahko storijo. Poleg finančnega paketa je namreč tudi Evropska centralna banka najavila kupovanje državnih obveznic, ko bo zanje premalo zanimanja med investitorji (v prvi vrsti gre za grške obveznice), čemur se lepo reče kvantitativno popuščanje, malo manj lepo monetizacija dolga, grdo pa tiskanje denarja. Žal je to zadovoljilo investitorje le za kratek čas, izkazalo se je, da je to pod vprašaj postavilo kredibilnost evra. Nadalje redko kdo verjame v to, da bodo Grki pa tudi prenekatera druga država dolgoročno sposobni odplačati svoje dolgove, saj jim varčevanje države zmanjšuje BDP, manjši BDP pa spet otežuje odplačilo dolgov. Keynesianska ekonomska politika je v tem primeru padla s tečajev...