Napredni vlagatelj

Za nekatere je tehnična analiza borzni ekvivalent prerokovanja iz kavnih usedlin. Za druge predstavlja zelo intuitiven, enostaven in celo dobičkonosen pristop k finančnim trgom. Kdo ima prav? Nam tehnična analiza dejansko pomaga doseči dober donos ali pa le povečuje zaposlenost na oddelkih investicijskega bančništva?

Če boste vprašali katerega koli finančnega svetovalca kaj je temeljni princip za uspešno investiranje vam bo vsak povedal, da je to razpršitev, ali po domače, nikoli ne daj vseh jajc v eno košaro. Princip razpršitve pravi, da lahko dosežemo enak donos ob nižjem tveganju ali višji donos ob enakem tveganju če sredstva razpršimo med več naložbami. No, tako vsaj pravi teorija, ki je načeloma precej dobro delovala vse do finančne krize v letu 2008 in 2009. V času krize so se vlagatelji kar naenkrat znašli v situaciji, kjer so skoraj vsi naložbeni razredi in posamezne naložbe gibale skladno, kar je vlagateljem povzročilo izgube na skoraj vseh segmentih z izjemo državnih obveznic in zlata, ki naj bi predstavljala varno zavetje v času krize...

Tudi če ste v trgovanju na borzi izjemni in vsako leto polnite državni proračun z neverjetnimi kapitalskimi dobički, to še vedno pomeni, da vam uspe največ 6 od desetih poslov. Nihče namreč nima popolnega vpogleda v prihodnost. Edini način, da uspete, je ta, da verjetnost uspeha obrnete malenkost v svojo korist. A verjetnosti so včasih precej kontraintuitivne.