Osnove vlaganja

In končal na 1.230 točkah. Takšno je sredinsko mnenje 52-ih upravljavcev in finančnih strategov, ki so sodelovali v Reutersovi anketi.

• »Jupi! Delnice bodo rasle. Od svojega portfelja si lahko obetam solidne donose!«
• »Aha! Večina analitikov je optimistična in ker se analitiki večinoma motijo, bodo torej trgi padli! Še dobro, da sem pravočasno prodal!«
• »Amaterji! Tipčki ne vedo ničesar! Saj je vendar kristalno jasno, da smo tik pred drugim polčasom recesije!«
• »Kakšna neumnost! Trgi se gibljejo naključno in jih je nemogoče napovedovati. ETF-i so najboljša izbira na dolgi rok!«

Konvencionalna finančna modrost naložbe deli na tvegane in varne. Delnice so tvegane, ker njihova vrednost na borzi niha skupaj z razpoloženjem manično depresivnega bolnika z imenom »Mr. Market«, kar lahko privede do izgube večjega dela vloženega zneska. Na drugi strani naložbenega spektra se bohotijo depoziti in državne obveznice, trdnjave stabilnih donosov, ki jim nobena kriza ne more do živega. Pri njih je izplačilo vloženega zneska skupaj s pripadajočimi obrestmi tretja najbolj gotova stvar v življenju, takoj za smrtjo in davki. Marsikateri vlagatelj je zadovoljen, da ima svoje prihranke pospravljene »na varnem« in se ni pustil zapeljati delniškim sirenam.

Varnost seveda v tem primeru pomeni ohranjen prvotni znesek. Deset tisočakov bo ostalo deset tisočakov. Nihče nam jih ne bo ukradel. Ne bodo izginili v prahu sesute naložbene hipoteze. Če smo se odločili, da tega denarja ne porabimo takoj, ga bomo pač čez nekaj let.

A obstaja tudi vrsta nevarnosti, pred katero z depozitom niste zavarovani...

Čez dobra dva tedna se bodo delničarji Krke sestali na redni letni skupščini. Med drugim bodo obravnavali dva nasprotna predloga, ki se nanašata na izplačilo dividend. Uprava predlaga dividendo v višini 1,10 EUR na delnico, nasprotna predloga pa 1,50 oziroma 1,81 EUR na delnico.

Društvo – Mali delničarji – Skupaj smo močnejši svoj predlog utemeljuje z naslednjo razlago: »S tem izplačilom bi nagradili zveste delničarje, ki so pomemben obrambni zid pred morebitnimi prevzemi in spodbudili tudi še večje zanimanje za nakup delnic družbe.«

O delničarjih kot obrambnem zidu pred prevzemi se ne splača izgubljati besed. Ne dvomim, da bi velika večina malih delničarjev (z izjemo nacionalnih zanesenjakov z dobro opranimi možgani) že jutri prodala svoje delnice, če bi jim kdo za njih ponudil 120 EUR.

Bolj zanimivo je, da se dividenda poskuša prikazati kot nagrada zvestim delničarjem. Prvič...

Izbira vzajemnega sklada je težavna, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, na voljo je ogromno informacij: prospekti, reklamni materiali, pretekli donosi, knjige, časopisi, internet, vaši pivski kolegi in še bi lahko naštevali. In drugič, vse te informacije so ponavadi brez prave vrednosti, ko gre za tisto, kar vas najbolj zanima: prihodnje donose.

Prospekti skladov so v stilu cigaretnih škatlic opremljeni z različnimi neučinkovitimi opozorili, od katerih je najbolj znano tisto, da pretekli donosi niso garancija za prihodnost. To marsikoga razjezi. Kaj pa JE indikator prihodnjih donosov? Prospekti o tem pametno molčijo, vrzel pa zapolnijo reklamni materiali, ki vam pomagajo z različnimi meglenimi namigi (večina analitikov pričakuje, da…). Seveda ima 10 analitikov 15 različnih mnenj in če ste preučili več kot eno naložbeno zgodbo, ste ponavadi hitro spet na začetku, kjer ne veste nič.

Zato se mnogi, dobronamernim opozorilom navkljub, oklenejo preteklih donosov. Pri tem brez pomisleka izberemo donose v zadnjem letu – naziv »najboljši sklad leta 1993« nam pač pomeni toliko kot predlanska vremenska napoved. Podzavestno pričakujemo, da se bodo trendi iz bližnje preteklosti nadaljevali vsaj še nekaj časa (če se ne bodo, bomo to seveda vedno lahko razložili s pomočjo »nepredvidenih dogodkov« - implozijo finančnega sistema, dejanji nesposobnih politikov, invazijo marsovcev itd).

Ali je ta naša intuicija uporabna v finančnem svetu? Naredil sem mini raziskavo, kako so se najbolj donosni skladi preteklih let odrezali v naslednjih obdobjih.

Na kaj ste pozorni, ko izbirate vzajemni sklad? Občutek imam, da večina ljudi pogleda samo pretekle donose in vstopne stroške. S tem pa zanemarijo enega bistvenih indikatorjev prihodnjega donosa: stroške poslovanja sklada. Te merimo s kazalcem TER (Total Expense Ratio), vsebujejo pa upravljavsko in skrbniško provizijo ter ostale stroške, ki se odtegujejo od premoženja sklada (revizija, zakonsko predpisano obveščanje vlagateljev in podobno). TER je izražen v odstotkih od od povprečne čiste vrednosti sredstev sklada.

	TER	PTR
Infond Dynamic	1,58%	72,69%
NLB Skladi - Globalni delniški	1,85%	101,53%
PSP Živa	2,04%	-17,35%
KD Rastko	2,08%	71,99%
Probanka Beta	2,08%	124,09%
Perspektiva WorldStox	2,20%	203,37%
Krekov Klas	3,01%	136,70%
Triglav Svetovni	3,14%	104,22%
Abančna DZU Delniški Svet	3,15%	-0,74%
ALTA Global	3,18%	374,22%
Povprečje	2,43%	117,07%

  Vir: spletne strani DZU-jev

Ker je TER primarno odvisen od upravljavske in skrbniške provizije, se skozi čas ponavadi ne spreminja bistveno. Skladi, ki imajo nizek TER v lanskem letu, bodo zelo verjetno imeli nizek TER tudi v naslednjem letu (seveda obstajajo izjeme: aktualna upravljavska provizija sklada NLB Skladi – Globalni delniški znaša 2%, torej bo TER v prihodnosti višji kot je v tabeli). S tem poznate vsaj eno determinanto prihodnjih donosov. V TER sicer niso zajeti stroški transakcij s finančnimi instrumenti. Ti so delno odvisni od stopnje obrata naložb (PTR), vendar PTR za razliko od TER PTR nima vloge pri napovedovanju prihodnjega donosa.

Morda se vam ne zdi preveč pomembno, če TER znaša 2% ali 3%...

V največji zadregi se kot »strokovnjak« znajdem takrat, ko me nekdo vpraša: »Je zdaj pravi čas za investicijo v delnice, ali naj še raje malo počakam?«

Teh vprašanj ne maram, in sicer iz večih razlogov. Neredko tisti, ki mi je to vprašanje postavil, zgolj išče krivca za svoje morebitne slabe odločitve. Veliko lažje je namreč požreti izgubo, če za njo nisi sam odgovoren: »On mi je tako svetoval! Kako bi naj jaz, ki se ne spoznam na te zadeve, vedel, kaj se bo zgodilo?!« Eleganten prenos posledic lastnih dejanj na tretjo osebo. Le zakaj bi se javil?

Poleg tega vprašanje zahteva gotovost. Izpraševalec želi vložiti v delniški sklad in že naslednji dan videti rezultate, ali pa želi imeti denar na banki in videti borzni zlom. Brez da bi se tega zavedal, hoče obiti temeljne principe investiranja. Čeprav se zaveda, da je višji donos povezan s tveganjem, hoče ta nerazdružljiv par nekako ločiti. Hoče biti investiran takrat, ko bo imel donos in se umakniti na varno takrat, ko bo imel tveganje. To je tako kot bi hotel imeti demokracijo brez volitev, ali Jelinčiča brez kontroverznih stališč. Morda v kakšni drugi dimenziji.

Izpraševalec včasih tudi domneva, da jaz že poznam odgovor, ampak ga nočem izdati. Verjetno zato, ker sem pohlepen in sebičen slon, ki drugim ne privošči niti centa življenjske sreče. Navsezadnje je to moje delo, cel dan gledam v borzne monitorje in da ne bi vedel, kaj se splača?! Nemogoče! Zato vztrajno išče način, kako bi se nalezel kančka moje modrosti, pri tem pa sploh ne posluša, kaj govorim, razen če izgovarjam točno tisto, kar hoče slišati.

Moj iskren in odkrit odgovor v tem trenutku bi se glasil...