Arhiv

Gre za umetnino Damien-a Hirsta, enega najslavnejših in najdražjih živečih umetnikov. Morski pes v vitrini napolnjeni s formaldehidom je imenovan „The Physical Impossibility of Death in the Mind of Someone Living“. Umetnino je Hirst naredil za trgovca z umetninami Charles-a Saatchi-ja. Stroški, ki jih je imel Hirst z nabavo morskega psa, vitrino in balzamiranjem, so znašali okoli 6.000,00 GBP. Saatchi je zanj plačal 50.000,00 GBP. Kljub posmehovanju britanskih časnikov, da je 50.000 GBP dosti za ribo brez krompirja, se je zadnji smejal Saatchi. Umetnino je prodal upravljalcu hedge skladov Stevenu Cohen-u za 12 milijonov USD. Dosežena cena pa je seveda pognala v nebo tudi ostala Hirstova dela.

Kot zanimivost naj še omenim, da celotna vitrina tehta nekaj nad 2 toni in da torej ni nekaj, kar bi lahko postavil v povprečno dnevno sobo. Poleg tega je prvotni morski pes razpadel, vendar je cena očitno vključevala tudi garancijo in je Hirst naredil novega.

Seveda marsikdo med nami sanja, da bi imel sposobnost Charlsa Saatchija, katerega pokroviteljstvo pomeni takojšnjo slavo za mlade, nepoznane umetnike. Ali da bi na prašnem podstrešju našel staro sliko, za katero bi se izkazalo, da je dolgo pogrešani Rembrandt. Ampak to so sanje. Realno pa je vprašanje, ali je umetnost dobra naložba...

Objavljamo povzetek pogovora v Naložbeni kavarni z dne 23.9.2010. Govorili smo o gospodarstvu, nepremičninah, NLB, Merkurju, zlatu in še o čem.

Ta četrtek, 23.9.2010, ob 14. uri se lahko ponovno pridružite našim upravljavcem in analitikom na spletnem klepetu v Naložbeni kavarni.

Vabljeni!

Prva polovica septembra je za nami in lahko rečemo, da je bila zelo prijazna do vlagateljev v delnice. Ameriški delniški indeks S&P 500 je zrasel za več kot 7% (v USD), medtem ko je evropski delniški indeks DJ Eurostoxx 50 pridobil 6,5%. Volatilnost na opcijskih trgih se je na obeh straneh Atlantika držala ustaljenega razmerja do delniških trgov in padla za 15% v ZDA (VIX indeks) ter za slabih 20% v Evropi (VSTOXX indeks).

Indeks volatilnosti VIX in njegovega evropskega kolega VSTOXX pozna in spremlja veliko vlagateljev, tudi tistih, ki se ne ukvarjajo z opcijami. Zelo malo pa jih pozna in spremlja, zunaj opcijskih krogov, “asimetrijo volatilnosti” (če kdo pozna kakšen boljši prevod naj prosim sporoči, drugače pa je angleški izraz “volatility skew”), ki ponuja zanimivo perspektivo glede gibanja trgov, in prva dva tedna septembra sta odličen primer takšne perspektive...

Eden od pogostih argumentov za nakup zlata je zaščita pred inflacijo, oziroma ohranjanje vrednosti. V primeru nepričakovano visoke inflacije ali močne depreciacije domače valute bi naj, tako teorija, zlato ohranilo kupno moč. Tudi če bi vsebina vašega Mercatorjevega vozička v evrih stala nekajkrat več, se cena, merjena v  gramih zlata, ne bi spremenila. Zlata palica je vaša zavarovalna polica za vse finančne tegobe prihodnosti...

Če ste vlagatelj v vzajemne sklade ste verjetno že večkrat slišali, da metoda povprečnega stroška zmanjšuje tveganje vstopa na trg ob napačnem trenutku, saj redna periodična vplačila izravnajo nihanja. Ali ste se mogoče kdaj vprašali če je metoda povprečnega stroška res vedno superiorna enkratni naložbi?

Kljub reševalnim naporom EU se finančni trgi še vedno sprašujejo, ali bo Grčiji uspelo poplačati svoje obveznosti. Medtem pa v javnost curljajo vedno nove podrobnosti iz življenja in delovanja Grkov.

Michael Lewis, novinar in pisec nadvse zabavnih knjig o Wall Streetu, si je deželo izumiteljev matematike šel ogledat osebno...

Negotovost vlagateljev je tečaje potisnila navzdol. Izgledi za drugo polovico leta so negotovi. Negotovost ostaja…

Iz borznih komentarjev včasih veje nostalgija po dobrih starih časih, ko smo vsi točno vedeli, kaj se bo zgodilo...

Imate delnice Nove KBM? Mercatorja? Petrola?

Niste edini. Na tisoče Slovencev še vedno čaka, da se bodo napovedi o donosih, ki naj bi jih prinesla naša druga največja banka, morda le uresničile. Od ognja upanja, čigar plameni so se ob javni prodaji vzpenjali do neba in še višje, je ostalo le še komaj zaznavno tlenje, skrito globoko pod vrvežem vsakdanjih opravkov. Potrdila o lastništvu delnic, za katera smo nekoč stali v vrsti, so nedotaknjena obležala v odmaknjenih predalih, tečajnice samevajo na neprebranih časopisnih straneh. Podobne občutke imajo najbrž tudi mnogi, ki so v letu 2007 kupovali delnice Mercatorja po 300 EUR in več, ali Petrola po preko 800 EUR za delnico. Mnoge sedaj pesti vprašanje, kaj narediti s premoženjem, kolikor ga je pač še ostalo...