Arhiv

Je 'Velika recesija' dokončno za nami? Poglejmo, kaj pravijo tisti, ki so zadnji gospodarski masaker videli pred drugimi.

I expect that a U.S. economic recession is immediately ahead.

 

This conclusion is based on the combined weight of several classes of indicators, including asset prices, reliable survey measures, and measures of labor market activity.

Konvencionalna finančna modrost naložbe deli na tvegane in varne. Delnice so tvegane, ker njihova vrednost na borzi niha skupaj z razpoloženjem manično depresivnega bolnika z imenom »Mr. Market«, kar lahko privede do izgube večjega dela vloženega zneska. Na drugi strani naložbenega spektra se bohotijo depoziti in državne obveznice, trdnjave stabilnih donosov, ki jim nobena kriza ne more do živega. Pri njih je izplačilo vloženega zneska skupaj s pripadajočimi obrestmi tretja najbolj gotova stvar v življenju, takoj za smrtjo in davki. Marsikateri vlagatelj je zadovoljen, da ima svoje prihranke pospravljene »na varnem« in se ni pustil zapeljati delniškim sirenam.

Varnost seveda v tem primeru pomeni ohranjen prvotni znesek. Deset tisočakov bo ostalo deset tisočakov. Nihče nam jih ne bo ukradel. Ne bodo izginili v prahu sesute naložbene hipoteze. Če smo se odločili, da tega denarja ne porabimo takoj, ga bomo pač čez nekaj let.

A obstaja tudi vrsta nevarnosti, pred katero z depozitom niste zavarovani...

Objavljamo povzetek pogovora v Naložbeni kavarni dne 16.6.2010. Med drugim je bilo govora o geotermalni energiji, evru in Balkanu...

Na indeksu S&P 500 spremljamo šolski primer delovanja podpornih in odpornih nivojev. Podpora je v tem primeru dno februarske korekcije (rdeča vodoravna črta), odpor pa 200-dnevno drseče povprečje (rumena črta). Indeks skače med enim in drugim kot žogica za ping pong.

Vir: Bloomberg (klikni na sliko za povečavo)

Svetovni delniški trgi so sredi preteklega tedna vstali od mrtvih. Vse regije so nadaljevale z odbojem. Na indeksu S&P 500 je vsaj za zdaj vzdržala tehnično izredno pomembna linija na 1.040. 

Na obvezniških trgih poteka konsolidacija tik pod vrhom izpred konca meseca maja.

Surovinski trgi so pretekli teden imeli lep odboj – porast cene bakra je bil na tedenski ravni najvišji v zadnjih treh mesecih, znašal je 9%. Tudi cena surove nafte je na tedenski ravni občutno porasla, in sicer za 8%.

Indeks strahu VIX se je spustil za 21%, vendar je še vedno visoko in znaša 29 točk. Da bi lahko mirneje spali ga želimo imeti pod 20.

Med valutami kratkoročno peša moč ameriškemu dolarju, evro se je odbil od dna v preteklem tednu in je 2,7% višje – verjetno le do novih negativnih novic. Zlato se sveti tudi v teh časih in nadaljuje svojo pot navzgor, trend ostaja nespremenjen. V zadnjih petih delovnih dnevih je pridobilo 2%.

Na finančnih trgih prevladuje mnenje, da dramatično fiskalno krčenje v Evropi in spremenjeni pogoji zadolževanja določenih članic EU ne bodo ogrozili globalnega okrevanja. Določeni dokazi ne kažejo v to smer saj je industrijska proizvodnja v Veliki Britaniji na mesečni ravni v aprilu upadla za 0,4%, medtem ko so ekonomisti pričakovali 0,5% rast! Na drugi strani imamo rast kitajskega izvoza za 50%, dvig obrestnih mer v Novi Zelandiji ter pozitivne spremembe na trgu delovne sile v Avstraliji. Kljub temu moramo biti pozorni na »razpoke« v svetovnem gospodarstvu. Kitajski podatki - inflacija je v tem mesecu zrasla iz 2,8% na 3,1%, rast industrijske proizvodnje se je upočasnila iz 17,8% na 16,5%. Zavedati se moramo, da je bila Kitajska tista, ki je konec leta 2008 s svojimi ekonomskimi in monetarnimi ukrepi zagnala svetovno gospodarstvo iz recesije s svojimi nakupi surovin po vsem svetu...

To sredo, 16.6.2010 ob 10. uri dopoldan se ponovno dobimo v Naložbeni kavarni, kjer lahko svoja vprašanja, pripombe in modrovanja izrazite neposredno našim upravljavcem in analitikom. Vabljeni!

Ko je Scott Adams, avtor stripov o Dilbertu, izvedel, da BP uničuje precejšen del našega planeta in hkrati ne razmišlja o znižanju dividende, se mu je porodila odlična ideja o nekoliko nekonvencionalni naložbeni strategiji. Kupite delnice podjetij, ki jih sovražite! Zakaj? Ponavadi sovražimo tista podjetja, ki nas lahko prisilijo, da balansiramo denarnico na nosu in hkrati prosimo za njihove izdelke. Vemo, da nas, potrošnike, grobo izkoriščajo in služijo na naš račun, a hkrati si ne moremo kaj, da ne bi olepševali njihovih bilanc z našimi težko prisluženimi evrčki. Sovražimo jih, ker imajo moč, ravno ta pa je ključ do visokih dobičkov...

Kljub vsem naporom vlad in centralnih bank predvsem v Evropi, pa tudi drugje po svetu, se je maja negotovost na finančnih trgih bistveno povečala. Ko je bila v ospredju Grčija in se je situacija dramatično slabšala, so monetarne oblasti v evroobmočju začele streljati s težko artilerijo. Pravzaprav so najavili neomejeno podporo državam »članicam« PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija) v smislu tega, kar lahko storijo. Poleg finančnega paketa je namreč tudi Evropska centralna banka najavila kupovanje državnih obveznic, ko bo zanje premalo zanimanja med investitorji (v prvi vrsti gre za grške obveznice), čemur se lepo reče kvantitativno popuščanje, malo manj lepo monetizacija dolga, grdo pa tiskanje denarja. Žal je to zadovoljilo investitorje le za kratek čas, izkazalo se je, da je to pod vprašaj postavilo kredibilnost evra. Nadalje redko kdo verjame v to, da bodo Grki pa tudi prenekatera druga država dolgoročno sposobni odplačati svoje dolgove, saj jim varčevanje države zmanjšuje BDP, manjši BDP pa spet otežuje odplačilo dolgov. Keynesianska ekonomska politika je v tem primeru padla s tečajev...

Če vseskozi beremo samo dnevne borzne novice, spremljamo tedenske komentarje in opazujemo enoletne donose skladov, se slej ko prej zmedemo in izgubimo stik z dolgoročnimi trendi. Od časa do časa se je zato koristno miselno sprehoditi tudi skozi daljša časovna obdobja. Danes bomo s pomočjo grafov pokomentirali borzno dogajanje v zadnjih petih letih...

Čez dobra dva tedna se bodo delničarji Krke sestali na redni letni skupščini. Med drugim bodo obravnavali dva nasprotna predloga, ki se nanašata na izplačilo dividend. Uprava predlaga dividendo v višini 1,10 EUR na delnico, nasprotna predloga pa 1,50 oziroma 1,81 EUR na delnico.

Društvo – Mali delničarji – Skupaj smo močnejši svoj predlog utemeljuje z naslednjo razlago: »S tem izplačilom bi nagradili zveste delničarje, ki so pomemben obrambni zid pred morebitnimi prevzemi in spodbudili tudi še večje zanimanje za nakup delnic družbe.«

O delničarjih kot obrambnem zidu pred prevzemi se ne splača izgubljati besed. Ne dvomim, da bi velika večina malih delničarjev (z izjemo nacionalnih zanesenjakov z dobro opranimi možgani) že jutri prodala svoje delnice, če bi jim kdo za njih ponudil 120 EUR.

Bolj zanimivo je, da se dividenda poskuša prikazati kot nagrada zvestim delničarjem. Prvič...