Arhiv

Demografska projekcija Slovenije in obstoječi sistem financiranja pokojnin postaja javnofinančno vse bolj nevzdržen. O tem ni več dvoma. Trend staranja prebivalstva je namreč v Sloveniji še posebej intenziven. Ekonometrične analize Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa kažejo, da bi se naj število starejših od 65 let iz 325.000 v letu 2008 povečalo na 589.000 v letu 2060, kar bo predstavljalo kar 33,4% vseh prebivalcev. Hkrati se soočamo z eno najnižjih stopenj zaposlenosti starejših oseb med 55 in 64 letom, povprečna starost upokojencev, ki jim je bila prvič priznana pravica do pokojnine, pa znaša le 53 let in 8 mesecev, kar je bistveno nižje kot povprečje držav članic EU. Dejstvo je, da bo prvi steber, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, za večino populacije še vedno ostal najpomembnejši vir prihodkov v pokoju. Vendar je konec časov, ko smo lahko brezskrbno računali na to, da bo (ko pride naš čas) za nas poskrbela država. Pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja namreč v prihodnje (ob uresničenih napovedih) ne bodo omogočale primernega življenskega standarda. Za svojo (kolikor toliko) dostojno pokojnino pa bomo morali v prihodnje v večini poskrbeti sami. Zato je pomembno, da upad pokojnin iz prvega stebra nadomestimo z drugimi oblikami varčevanja oz. premoženja. Ena izmed takšnih je dodatno pokojninsko zavarovanje...

»Velika recesija«, iz katere se ravnokar pobiramo, se je začela s težavami na manj poznanem trgu drugorazrednih (subprime) hipotek. Redkokdo je takrat pričakoval, da se bo ogenj razširil po planetu in ogrozil delovanje celotnega finančnega sistema. Da se nismo znašli v reprizi Velike depresije, se moramo po splošno sprejeti razlagi zahvaliti hitremu in učinkovitemu odzivu fiskalnih in monetarnih oblasti.

Ta odziv je vključeval obsežne reševalne pakete za banke in ostale »ključne« dele narodnih gospodarstev. V ZDA še nikoli nismo videli tako radodarnega in nekritičnega deljenja davkoplačevalskega denarja te in prihodnjih generacij, pa tudi v ostalih državah ni bilo kaj dosti bolje. To je seveda potegnilo za seboj močno povečane proračunske primanjkljaje in eksplozijo javnega dolga. Ugledne institucije so začele opozarjati, da so se razvite države znašle na dolgoročno povsem nevzdržni poti. Sistemske težave danes smo zgolj zamenjali za sistemske težave jutri.

In kar ne more trajati večno, se bo neizogibno enkrat končalo...

Objavljamo povzetek pogovora v naši Naložbeni kavarni z dne 21.4.2010. Govorili smo o prodaji Mercatorja, Goldman Sachsu, Krki, zlatu in še čem...

Kot je že v navadi, se bomo tudi ta mesec dobili v naši spletni klepetalnici (Naložbeni kavarni). Tokrat tema pogovora ne bo omejena kot dosedaj, temveč bomo upravljavci in analitiki Probanke upravljanje eno uro na voljo za čisto vsa vaša vprašanja in pripombe. Torej, če vas zanima kam se trenutno najbolj splača vlagati, kaj ubija vaše donose, kakšna bo vaša pokojnina ali kaj si mislimo o Goldman Sachsu, se nam pridružite!

Dobimo se jutri, 21.4.2010, ob 10. uri dopoldan!

Povezava v naložbeno kavarno

Po močnem februarju je bil marec še močnejši, svetovni delniški indeks MSCI AC World je zrasel kar za 7 %, kar je največji mesečni skok po lanskem juliju. Aprilska objava gibanja zaposlenih v ZDA je bila pozitivna, pravzaprav prvi dober rezultat, odkar se je začela recesija, saj se je število zaposlenih povečalo za 160 tisoč...

Tistim, ki še spremljajo Ljubljansko borzo, je tečaj delnice Krke v zadnjem mesecu morda vlil nekaj upanja. Se bo rast nadaljevala?

Za nekatere je tehnična analiza borzni ekvivalent prerokovanja iz kavnih usedlin. Za druge predstavlja zelo intuitiven, enostaven in celo dobičkonosen pristop k finančnim trgom. Kdo ima prav? Nam tehnična analiza dejansko pomaga doseči dober donos ali pa le povečuje zaposlenost na oddelkih investicijskega bančništva?

Na kaj ste pozorni, ko izbirate vzajemni sklad? Občutek imam, da večina ljudi pogleda samo pretekle donose in vstopne stroške. S tem pa zanemarijo enega bistvenih indikatorjev prihodnjega donosa: stroške poslovanja sklada. Te merimo s kazalcem TER (Total Expense Ratio), vsebujejo pa upravljavsko in skrbniško provizijo ter ostale stroške, ki se odtegujejo od premoženja sklada (revizija, zakonsko predpisano obveščanje vlagateljev in podobno). TER je izražen v odstotkih od od povprečne čiste vrednosti sredstev sklada.

	TER	PTR
Infond Dynamic	1,58%	72,69%
NLB Skladi - Globalni delniški	1,85%	101,53%
PSP Živa	2,04%	-17,35%
KD Rastko	2,08%	71,99%
Probanka Beta	2,08%	124,09%
Perspektiva WorldStox	2,20%	203,37%
Krekov Klas	3,01%	136,70%
Triglav Svetovni	3,14%	104,22%
Abančna DZU Delniški Svet	3,15%	-0,74%
ALTA Global	3,18%	374,22%
Povprečje	2,43%	117,07%

  Vir: spletne strani DZU-jev

Ker je TER primarno odvisen od upravljavske in skrbniške provizije, se skozi čas ponavadi ne spreminja bistveno. Skladi, ki imajo nizek TER v lanskem letu, bodo zelo verjetno imeli nizek TER tudi v naslednjem letu (seveda obstajajo izjeme: aktualna upravljavska provizija sklada NLB Skladi – Globalni delniški znaša 2%, torej bo TER v prihodnosti višji kot je v tabeli). S tem poznate vsaj eno determinanto prihodnjih donosov. V TER sicer niso zajeti stroški transakcij s finančnimi instrumenti. Ti so delno odvisni od stopnje obrata naložb (PTR), vendar PTR za razliko od TER PTR nima vloge pri napovedovanju prihodnjega donosa.

Morda se vam ne zdi preveč pomembno, če TER znaša 2% ali 3%...

Morda se vam zdi, da bi velike mednarodne korporacije morale večkrat postaviti načela in vrednote pred zaslužek. Vendar, ali bi takšno naložbo tolerirali v vašem osebnem portfelju, če bi to za vas pomenilo nižje dividende?

Večini vlagateljev se s takšnimi dilemami ni potrebno ukvarjati, saj so vizija, misija in vrednote podjetja ponavadi le sijoče črke v letnem poročilu. Večina zaposlenih jih sploh ne pozna, pa tudi poslovnim priložnostim se podjetja zaradi njih ne odrekajo.

A Google ni navadno podjetje...

V zadnjih letih je postal zelo popularen pojem "Emerging markets"...