Arhiv

Torej, januarska korekcija se je v februarju stopila in delniški trgi so ponovno v plusu. Tako je »reli«, ki se je začel marca lani, v tehničnem smislu, še vedno tukaj. Na teh nivojih in v tem času pa se investitorji ozirajo po pozitivnih novicah iz gospodarstva. Za nadaljevanje poti navzgor so te namreč potrebne. Verjamemo, da lahko pridejo s strani objav četrtletnih rezultatov, ki se bodo začele v aprilu. Nivoji primerjave iz prejšnjega leta bodo namreč zelo nizki. Kar zadeva makroekonomske novice, imamo zdaj več področij, ki jih moramo spremljati, torej najmanj ZDA, EU in Kitajsko. Kriza je namreč prizadela vse, ne glede na to, da se je začela v ZDA. Razlike pa nastajajo po krizi v smislu, kdo bo lažje in hitreje okreval, koga pa še čakajo presenečenja...

Se trenutno splača vlagati v delnice? Podobno kot pri nakupu avtomobila ali stanovanja se odgovor na to vprašanje skriva v razmerju med plačano ceno in pričakovano koristjo.

Pri običajnih dobrinah je pričakovana korist vsaj načelno znana. Kupili boste dvosobno stanovanje v centru mesta z vsemi priključki in prečudovitim pogledom na sosednji blok. S precejšnjo verjetnostjo se nič od navedenega v naslednjih dvajsetih letih ne bo spremenilo. Odločiti se morate samo, ali ste za to pripravljeni plačati desetkratnik vašega letnega dohodka ali ne.

Pri delnicah je drugače...

V letu 2009 je skupen promet z delnicami na Ljubljanski borzi znašal 720 milijonov evrov. 

Na drugi strani je samo včeraj promet z ETF-om na indeks S&P 500 (oznaka SPY) znašal 11,25 milijarde EUR. To je več kot 15-kratnik letnega prometa naše borze, na eni delnici, v enem samem dnevu, ki je bil povrh vsega še podpovprečen.

Objavljamo donose naših aktivno upravljanih skladov in primerljivih indeksov (benchmark) v februarju in od začetka leta 2010.

Tabela: donosi v februarju 2010

Sklad	Donos v %	Benchmark v %
Alfa - uravnoteženi	1,77%	2,12%
Beta - delniški	3,54%	3,41%
Gama - obvezniški	0,64%	1,14%
Novi trgi - delniški	5,41%	2,47%
Globalni	1,90%	3,41%
Sigma	3,74%

Tabela: donosi od začetka leta 2010

Sklad	Donos v %	Benchmark v %
Alfa - uravnoteženi	-0,58%	1,82%
Beta - delniški	0,61%	2,09%
Gama - obvezniški	0,95%	1,61%
Novi trgi - delniški	0,70%	-0,17%
Globalni	0,36%	2,09%
Sigma	1,66%

Če boste vprašali katerega koli finančnega svetovalca kaj je temeljni princip za uspešno investiranje vam bo vsak povedal, da je to razpršitev, ali po domače, nikoli ne daj vseh jajc v eno košaro. Princip razpršitve pravi, da lahko dosežemo enak donos ob nižjem tveganju ali višji donos ob enakem tveganju če sredstva razpršimo med več naložbami. No, tako vsaj pravi teorija, ki je načeloma precej dobro delovala vse do finančne krize v letu 2008 in 2009. V času krize so se vlagatelji kar naenkrat znašli v situaciji, kjer so skoraj vsi naložbeni razredi in posamezne naložbe gibale skladno, kar je vlagateljem povzročilo izgube na skoraj vseh segmentih z izjemo državnih obveznic in zlata, ki naj bi predstavljala varno zavetje v času krize...

Krka je prejšnji teden objavila nerevidirane računovodske izkaze za leto 2009. Na prvi pogled je videti, da je dobiček presegel pričakovanja, a podrobnejši pogled razkrije drugačno sliko.

Prihodki od prodaje so se povišali za 0,3% glede na leto poprej. Še v polletnem poročilu 2009 je bila napovedana 12-odstotna rast prihodkov, zato smo nad takšnim rezultatom lahko razočarani. Po drugi strani je čisti dobiček večinskih lastnikov znašal 173,8 milijona EUR, kar je nekoliko več od napovedanih 161 milijonov. Kot delničarje nas čisti dobiček zanima bolj kot prodaja, zato smo s skupno sliko lahko vsaj navidez zadovoljni.

V bilancah pa lahko odkrijemo kar nekaj nenavadnih premikov...

V zadnjem tehničnem komentarju sem izpostavil pomen 100-dnevnega drsečega povprečja na nemškem indeksu DAX, ki je zaradi preboja izgubilo status podpore in bi se lahko spremenilo v odpor. Razvoj dogodkov zatem je takšno interpretacijo potrdil. Tečaj se je potem, ko je dosegel drseče povprečje, kratkoročno obrnil navzdol. Nato se je ponovno povzpel in naletel na enak odpor.

Danes DAX še tretjič poskuša prebiti odpor 100-dnevnega drsečega povprečja. Mu bo uspelo?

Če ste kadar koli razmišljali o tem, da bi svoj denar plasirali kam drugam kot v bančne depozite, potem verjetno poznate dileme, ki so s tem povezane. Na voljo vam je praktično neskončno vesolje različnih finačnih produktov, ki se bodo morda izkazali za svetle zvezde, morda pa za črne luknje.

V četrtek, 25.3.2010 ob 14. uri se bomo v Naložbeni kavarni pogovarjali o tem, kako izbrati pravo naložbo...