Arhiv

Toliko let že kitajski statistični urad objavlja gigantske stopnje rasti BDP, da si tudi leta 2010 več ne znamo predstavljati drugače kot še ene izjemne zmage Velikega zmaja. Skoraj samoumevno je, da se bo Kitajska razvila naravnost v svetovno supersilo, ki se ji bodo čez nekaj let tudi ZDA le še ponižno priklanjale.

A finančni trgi nas najraje kaznujejo takrat, ko nam manjka domišljije in slepo verjamemo prevladujočim zgodbam naslovnic. Iz globin svetovnega spleta sem zato izbrskal nekaj posameznikov, ki na Daljnem vzhodu ne vidijo zarje vzhajajočega velegospodarstva, temveč črne oblake nove svetovne krize...

Wall Street Journal je eden izmed najpomembnejših in najuglednejših časopisov finančnega sveta. Zato si tudi lahko privošči, da svojih člankov na internetu ne objavlja brezplačno, kot to počenjajo mnogi drugi časopisi. Preberete lahko nekaj odstavkov, za kaj več pa morate skleniti naročnino. Vendar obstaja preprost način, kako se plačilu naročnine lahko izognete...

Rad bi vam na kratko pokazal kaj se dogaja s kreditno aktivnostjo pri potrošnikih v ZDA. Ob spodbudni gospodarski rasti v 4. četrtletju 2009 v ZDA, statistika o potrošniških posojilih nekoliko preseneča. Glede na visok delež zasebne potrošnje v ameriškem BDP, se mi zdi podatek o kreditni aktivnosti dokaj pomemben, in le-ta kaže krčenje in nadaljevanje procesa razdolževanja.

Poglejmo si podatke za zadnjih nekaj let:

Zlato je že od nekdaj simbol bogastva, moči in slave. Tudi v moderni dobi lahko v človeku zbudi čustva ljubezni, občudovanja in ponosa, medtem ko je v zgodovini ta žlahtna kovina pogosto tudi prebudila najtemnejše demone človeške psihe. Neredko pa zlato tudi buri duhove na naložbenih komisijah Probanke upravljanje.

Danes bom na kratko predstavil ponudbo in povpraševanje po zlatu ter poskušal ugotoviti, kakšni so obeti. Predvsem pa se bom potrudil odgovoriti na vprašanje, ali se cena zlata razvija oziroma bi se lahko razvila v mehurček, podoben denimo internetni maniji ob koncu prejšnjega tisoščletja.

Cena zlata se nahaja v večletnem pozitivnem trendu, ki se je, merjeno v evrih, začel leta 2005. Takrat je unča zlata veljala nekaj več kot 300 EUR, medtem ko boste danes zanjo odšteli že več kot 800 EUR.

Vir: Bloomberg (klikni na sliko za povečavo)

Kaj se zgodi, ko se prvi mož ameriške centralne banke nenadoma odkrito izpove pred državnimi senatorji? Ameriški The Onion je svojo ostro puščico satire tokrat usmeril v srce modernega finančnega sistema:

The U.S. economy ceased to function this week after unexpected existential remarks by Federal Reserve chairman Ben Bernanke shocked Americans into realizing that money is, in fact, just a meaningless and intangible social construct.

Objavljamo povzetek pogovora iz naložbene kavarne z dne 18.2.2010. Z upravljavcem premoženja Alexandrom Fainom smo se pogovarjali o aktualni korekciji na delniških trgih, naših pričakovanjih za 2010 in nekaterih drugih temah...

Glede na silovitost porasta delniških trgov v lanskem letu se nam zdi verjetno, da lahko leto 2010 prinese tudi kakšno bolj izrazito korekcijo delniških tečajev, čeprav ne pričakujemo ponovitve leta 2008. Ne glede na smer gibanja indeksov v letu 2010 pričakujemo sektorsko rotacijo v tradicionalno defenzivne sektorje in umikanje institucionalnih investitorjev iz tveganih delniških naložb, ki so bile velike zmagovalke 2009 (materiali in surovine, razvijajoči trgi, finančni sektor, ciklični industrijski sektorji, diskrecijska potrošnja). Največji kratkoročni tveganji za delniški trg vidimo v rasti ameriškega dolarja in ukrepih kitajskih denarnih in političnih oblasti, ki v zadnjih tednih opazno zaostrujejo do sedaj ultra ekspanzivno politiko kreditiranja.

Glavnino naših pričakovanj lahko strnemo v naslednje točke...

Danes ob dveh se dobimo na kavici v naložbeni kavarni. Pridružil se nam bo Alexander Fain, upravljavec Probanke upravljanje, govorili pa bomo o korekciji na delniških trgih in naložbenih pričakovanjih za preostanek leta 2010...

Ali naj ostale države Evropske monetarne unije priskočijo na pomoč Grčiji? Kolaps Grčije bi lahko za seboj potegnil tudi druge države in ogrozil obstoj Unije...

Povprečen Slovenec pozna le dve obliki varčevanja. Ali denar pospravi na varno med zidovi svoje hiše, ali pa ga nese na banko. Če je nezadovoljen s svojim položajem na družbeni lestvici, včasih podleže idejam hitrega zaslužka. Takrat poskusi srečo na športih stavah, lotu in v obdobjih borznih razcvetov tudi v vzajemnih skladih, ponavadi delniških in še to samo tistih z ekstremnimi donosi v zadnjem letu. Vzajemni skladi veljajo za tvegane naložbe, primerne bolj za špekulacije kot za varčevanje. Veliko ljudi pa zelo slabo pozna različne oblike skladov, ki so na voljo...